torek, 6. oktober 2009

Kar je ostalo...

...zapuščen blog...







...Just another passing fad?...

ponedeljek, 3. avgust 2009

Tišina


Kaj ostane na koncu?
Spomini?
Ljubezen?
Iskrice v očeh?
Denar?
Solze pozabljenih noči?
Pesmi?
Črno-bele fotografije?
Pisma?
Občutki?
Svoboda?

Tišina večnosti...

torek, 28. julij 2009

Nrdila sm nov fotoblog: www.laughter-photography.blogspot.com. Na njem bom objavlala slike ljudi, ki se smejejo. Rada bi, da bi bil ta blog skupen. Če imate kakšno sliko sebe ali svojih prijateljev, ki se smejejo, mi jo pošljite na moj e-mail: ana.berus@gmail.com in jih bom objavila s kakšnim fajn verzom.

ponedeljek, 27. julij 2009

Berlin

BERLIN
mesto kjer se preteklost sreča s prihodnostjo











nedelja, 26. julij 2009

Tole mi je zadnjo noč pred odhodom iz Berlina nazaj domov povedala prijateljica Leana. Govorila je v angleščini, ampak se bom raje držala ljube slovenščine... Zadnji odstavek sem dodala sama.

Vsaka stvar se zgodi samo enkrat. Nikoli ne doživiš popolnoma enakih občutkov, enakih stvari, nikoli ne srečaš enakih ljudi...

Nekega dne boš spoznala osebo, ki ti bo polepšala življenje.
Nekega dne bo oseba, ki jo imaš najraje na svetu umrla.
Nekega dne se boš zaljubila v nekoga, ki bo s teboj ostal celo življenje.
Nekega dne boš šla nekam, kamor si si zmeraj želela.

Vendar nikoli dnevi ne bodo popolnoma enaki. Nikoli več ne bomo sedela tukaj in se pogovarjale o enakih stvareh kot danes. Nikoli več ne bo enako ko je bilo včeraj. Nikoli ne bo dneva, ki bi bil isti današnjemu.

Dnevi minevajo, trenutki spreminjajo življenja. Življenje je minljivo, zato moramo ceniti vsak dan trenutek in ga izkoristiti. Ljudje prihajajo in odhajajo. Včasih je slovo neibežno, včasih moramo reči adijo. Vendar nekaterih dni, trenutkov in nekatrih oseb nikoli ne pozabimo.

PS:Slike iz Berlina bom objavla as soon as possible:D

torek, 23. junij 2009

Passing fads


Danes sem razmišljala o vseh stvareh, ki so bile "passing fads" oz. "one hit wonder". Pridejo in grejo, kar tako čez noč. Kot pevci, ki uspejo z enim komadom, potem pa se tako rekoč pogreznejo v zemljo. Gumitvist, pletenje plastičnih zapetnic (skubidu), pokemon karte.... So stvari, ki pridejo in grejo. Vsak se spomni nekaj takih, ki so ga sprva popolnoma očarale, potem pa se jih je kar naenkrat pozabil, prerastel ali naveličal. Spomnim se dni, ko so v trgovine prišli pisani plastični trakci in kar naenkrat smo vsi začeli plesti raznobarvne zapestnice in obeske. Nekaj časa so se obdržale, potem pa so začele počasi izginjati. In čez nekaj časa so bile pozabljene. Nekatere stvari so pozabljene. Nekatere smo prerasli. Na primer gumitvist. Potem pa so tu še stvari, ki nas vsak dan znova navdušujejo. Stvari, ki jih nikoli ne bomo prerasli ali pozabili. Bibičina verižica, plišast medvedek, družinski album, najljubša knjiga... Stvari, ki nas vsakič ko jih zagledamo, spomnijo na vesele trenutke ali osebe, ki jih imamo tako zelo radi. So stvari, ki pridejo in grejo. In so stvari, ki ostanejo za vedno.
Life is a song. Live music.