Vsak dan, dan za dnem stojim na postaji in
čakam na vlak.
Vsakemu od ljudi, ki mimo
hiti, se nekam mudi.
Nihče se ne ozre okoli, nihče se ne ustavi.
Zato odsanjam v
svoj svet.
Zasanjam se tako, da sploh na tleh več ne stojim, temveč
svobodno lebdim.
In končno, pripelje vlak, jaz vkrcam se in
poletim.
woah, od kod črpaš ideje ?
OdgovoriIzbriši:D ne vem. Kr pride samo od sebe.
OdgovoriIzbrišiuživi. AnaB
zanimivo.
OdgovoriIzbrišilepa. (:
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišizakon (:
OdgovoriIzbriši