No še en prepočitniški dan je za mano. Dans sm nardila cel referat za fizko, pa še učit bi se mogla zgodlo, ampak mi je zmankal moči. No še mal bomo potrpel pol pa HOLIDAYS! Zame še mal prej (k grem v Avstralijo). Kr ne mrom vrjet. Ko pridm nazaj bo en člank namenjen vsem fotkam, k jih bom posnela.
Dans sva šle z Barbi iz šole domov po mal drugačni poti kot običajn. Ob potoku, pa sva ugotovile da je tko lepo zdej k je pozna jesen. Vode je pa tolk da kr poplavla vse okol. Ampak vseen ful lepo. Priporočam ogled. Bom šla mejbi ju3 kej pofotkat pa bom pol slikce tlele gor objavla. Uživejte.
sreda, 17. december 2008
petek, 12. december 2008
Kaj je sploh pravi december?
Tole je članek, ki naj bi bil objavlen v našem šolskem časopisu, ampak ker je zaradi tehničnih težav prišlo do spremembe datuma objave časopisa in časopisa ne bo v decembru, ta članek ne pride v pošev. Kako se vam zdi?
Vsi vemo, da je dandanes december vse prej ko
t nekaj kar je bil nekoč. V mladosti naših babic in dedkov je imel december res pravi pomen praznikov. Božič in novo leto sta takrat predstavljala čas, ki ga preživiš v krogu svoje družine in prijateljev. Takšne pristnosti danes skoraj da več ni. Majhni otroci božič in veseli december poznajo samo po darilih. In to sploh ni njihova krivda. Morda celo tudi ne krivda njihovih staršev.
Živimo v času, ko ima materializem zelo velik vpliv in pomen in menim, da je december preveč skomercializiran. Tako mladi sploh več ne vemo kako naj se na vse te vplive odzovemo.
Vem, da dobri možje prihajajo že dolgo časa in tudi da zna biti pisanje pisem in pričakovanje prihoda dobrih mož zelo vznemirljivo. Pa vseeno mlajši danes pričakujejo preveč stvari in se z darili celo primerjajo. Res je da se žal nikoli več ne bom mogla postaviti v vlogo petletnice, ki nestrpno čaka na darila. Morda majhni otroci celo mislijo, da so bili bolj pridni, ker so dobili celo goro daril. In iz takih stvari vse to v nedolžno zbadanje. Saj se vsi spomnimo kakšnega prijatelja, ki se je v vrtcu bahal s tem koliko daril je dobil. »Božiček mi je prinesel vlakec iz Lego kock in še veš ne v kako veliki škatli. Sigurno zato, ker sem bil celo leto tako zelo priden.« Včasih otroci pričakovali majhne stvari in bili z njimi zelo zadovoljni, pa so bili mnogo bolj pridni kot večina današnjih razvajenih otrok. Sicer pa se takšni motivi ne pojavljajo le pri malih otrocih. Tudi mladostniki se želimo preveč, ampak to so pač prazniki kakršne poznamo in dobrega konja je težko zamenjati s slabšim. Vseeno pa se je duša praznikov ohranila do danes. V času veselega decembra je ozračje povsod drugačno. Poslušamo in pojemo božične pesmi, v šoli rečemo kaj na to temo in na sploh uživamo. Kaj šele pričarajo lučke. Mislim, da ga ni junaka, ki trdi, da mu pogled na razsvetljeno mesto, nad katerim rahlo pada sneg, para živce. In ne glede na to skozi kakšne čase gremo in morda res pozabljamo pravi pomen praznikov tega vzdušja nihče ne more vzeti. Pa naj bodo to sveče, ki so jih uporabljali v preteklosti ali pa na novo kupljene žarnice. Trgovine so pač ta čas izkoristile v svoj prid, mi pa se vsem tem lepim božičnim okraskom in darilom le težko upremo.
Ko boste naslednjič kupovali darila ali pa pisali pismo Božičku pa le pazljivo. Pa lepe praznike vam želim.
t nekaj kar je bil nekoč. V mladosti naših babic in dedkov je imel december res pravi pomen praznikov. Božič in novo leto sta takrat predstavljala čas, ki ga preživiš v krogu svoje družine in prijateljev. Takšne pristnosti danes skoraj da več ni. Majhni otroci božič in veseli december poznajo samo po darilih. In to sploh ni njihova krivda. Morda celo tudi ne krivda njihovih staršev.Živimo v času, ko ima materializem zelo velik vpliv in pomen in menim, da je december preveč skomercializiran. Tako mladi sploh več ne vemo kako naj se na vse te vplive odzovemo.
Vem, da dobri možje prihajajo že dolgo časa in tudi da zna biti pisanje pisem in pričakovanje prihoda dobrih mož zelo vznemirljivo. Pa vseeno mlajši danes pričakujejo preveč stvari in se z darili celo primerjajo. Res je da se žal nikoli več ne bom mogla postaviti v vlogo petletnice, ki nestrpno čaka na darila. Morda majhni otroci celo mislijo, da so bili bolj pridni, ker so dobili celo goro daril. In iz takih stvari vse to v nedolžno zbadanje. Saj se vsi spomnimo kakšnega prijatelja, ki se je v vrtcu bahal s tem koliko daril je dobil. »Božiček mi je prinesel vlakec iz Lego kock in še veš ne v kako veliki škatli. Sigurno zato, ker sem bil celo leto tako zelo priden.« Včasih otroci pričakovali majhne stvari in bili z njimi zelo zadovoljni, pa so bili mnogo bolj pridni kot večina današnjih razvajenih otrok. Sicer pa se takšni motivi ne pojavljajo le pri malih otrocih. Tudi mladostniki se želimo preveč, ampak to so pač prazniki kakršne poznamo in dobrega konja je težko zamenjati s slabšim. Vseeno pa se je duša praznikov ohranila do danes. V času veselega decembra je ozračje povsod drugačno. Poslušamo in pojemo božične pesmi, v šoli rečemo kaj na to temo in na sploh uživamo. Kaj šele pričarajo lučke. Mislim, da ga ni junaka, ki trdi, da mu pogled na razsvetljeno mesto, nad katerim rahlo pada sneg, para živce. In ne glede na to skozi kakšne čase gremo in morda res pozabljamo pravi pomen praznikov tega vzdušja nihče ne more vzeti. Pa naj bodo to sveče, ki so jih uporabljali v preteklosti ali pa na novo kupljene žarnice. Trgovine so pač ta čas izkoristile v svoj prid, mi pa se vsem tem lepim božičnim okraskom in darilom le težko upremo.
Ko boste naslednjič kupovali darila ali pa pisali pismo Božičku pa le pazljivo. Pa lepe praznike vam želim.
četrtek, 11. december 2008
Kdaj ste zadnjič storili kaj prvič?
Čaw,
evo končno ena izmed blogerjev. Čist na sveže. Nism glih najbolj za tehniko pa računalnike, ampak sem se vseeno odločila, da se moderniziam in si naredim svoj blog. Pa sem si za prvo temo na mojemu blogu izbrala stvari, ki jih počnemo prvič. Ker je glih tole moj prvi blog pa tko.
Že lea nazaj sem njekje slišala vprašanje:Kdaj ste zadnijč naredili kaj prvič? Kasnej sem se to vprašala še kar nekajkrat. Najbolj mi je pri tistih stvareh, ki jih naredimo prvič všeč to, da tega "prvič" nikoli ne moreš ponoviti. Le enkrat greš prvič v šolo, le enkrat prvič hodiš, se voziš s kolesom in še bi lahko naštevala. Je pa zlo dober očutek, ko narediš nekaj kar ti je všeč in si si že dolgo želel, prvič. Probejte kdaj. Včasih se je fajn vprašat to yprašanje. Na nisi skos na istem nivoju. Preiskušanje novih stvari je cool. Vprašte se kdaj kdaj ste zadnjič naredil kaj prvič? Pa če je blo to že dolgo nazaj najdte nove cilje, izzive. Ker poskusit ni greh.
evo končno ena izmed blogerjev. Čist na sveže. Nism glih najbolj za tehniko pa računalnike, ampak sem se vseeno odločila, da se moderniziam in si naredim svoj blog. Pa sem si za prvo temo na mojemu blogu izbrala stvari, ki jih počnemo prvič. Ker je glih tole moj prvi blog pa tko.
Že lea nazaj sem njekje slišala vprašanje:Kdaj ste zadnijč naredili kaj prvič? Kasnej sem se to vprašala še kar nekajkrat. Najbolj mi je pri tistih stvareh, ki jih naredimo prvič všeč to, da tega "prvič" nikoli ne moreš ponoviti. Le enkrat greš prvič v šolo, le enkrat prvič hodiš, se voziš s kolesom in še bi lahko naštevala. Je pa zlo dober očutek, ko narediš nekaj kar ti je všeč in si si že dolgo želel, prvič. Probejte kdaj. Včasih se je fajn vprašat to yprašanje. Na nisi skos na istem nivoju. Preiskušanje novih stvari je cool. Vprašte se kdaj kdaj ste zadnjič naredil kaj prvič? Pa če je blo to že dolgo nazaj najdte nove cilje, izzive. Ker poskusit ni greh.
Naročite se na:
Objave (Atom)
