petek, 9. januar 2009

Jutro.



Še eno jutro. Ko veš da bo vsako sekundo zazvonila budilka, a si tako želiš da bi lahko spal še eno noč. Nato se res oglasi. Znani zvok budilke, vsak ton je bolj glasen in ga bolj začutiš. Nato prižgem luč se mi svetloba zažre v zaspane oči. Ko se zbudim je vedno vse enako, ampak nikoli ne veš kakšen bo dan. Mislim, da je to razlog, zaradi katerega se vsak dan znova vstanem. Si predstavljate, da bi bili, prav tako kot jutra, enaki tudi dnevi. Jaz si ne.

6 komentarjev:

  1. uau xD. supr. tu si ti napisala? še piš! xD

    OdgovoriIzbriši
  2. lepo si napisala,zelo!
    in ne,js si tud ne predstavljam(:

    OdgovoriIzbriši
  3. piši, piši. take objave imamo radi. (:

    OdgovoriIzbriši
  4. Anči kaj si pa ti s svojim blogom nardila??mal si ga spremenila. In mi je zelo zelo všeč. Kr tako naprej.

    OdgovoriIzbriši
  5. tnx. v bistvu sm tole zvečer napisala. kr tko sm začela pisat pa je ratal.

    uživejte, ana

    OdgovoriIzbriši