sobota, 10. januar 2009

Metulj

Rada bi kot metulj v nebo poletela, odšla bi kamor bi si želela.
Izlet v neznano, sreča je z mano. Malo sem, malo tja, kamorkoli že, le da mir na svetu bi našla.
Brez skrbi, trenutek večnosti, miru, ljubezni.
Kamorkoli že grem, ni pomembno, brez zemljevida, brez cilja in postanka, letim, letim, da mir najdem in v večni sreči zaživim.
Nisem metulj, da bi letela in da neskončnost bi ujela.
To le misli so, ki se v glavi mi prepletajo, ko po travniku, za metuljem hitim in pred resničnostjo bežim.

4 komentarji: